Koliko sredstev potrebuje otrok, da doseže samostojnost?

Vir: Finance

Kakšno zavarovalno vsoto naj izberem?

Ko se odločate za štipendijsko zavarovanje, je pomembno, da otroku zagotovite štipendijo tudi v primeru, če bi se vam kaj zgodilo, še preden bi uspeli privarčevati znesek, ki ste ga načrtovali. Ko so otroci še majhni in bodo potrebovali večja finančna sredstva, da odrastejo, so zato primerne višje zavarovalne vsote. Kasneje pa so lahko tudi nižje, saj višina potrebnih finančnih sredstev, ki jih še potrebujejo, preden začnejo skrbeti zase, ni več tako visoka.

Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad je preprost način varčevanja v vrednostnih papirjih. Iz vloženih sredstev vlagateljev se oblikuje skupno premoženje sklada, ki ga upravljavec vzajemnega sklada vlaga v take vrednostne papirje, kot je določil v naložbenih ciljih in naložbeni politiki. V osnovi ločimo tri vrste naložbenih politik:

• dinamične, s potencialno visokimi donosi in posledično večjih tveganjem,
• uravnotežene, s pričakovanimi srednje visokimi donosi in srednjim tveganjem,
• umirjene, z večjo varnostjo in zato pričakovanimi nižjimi donosi (a še vedno višjimi kot pri varčevanju v bankah).

Kakšne donose lahko pričakujem od NLB Vite Razigrane z naložbo v sklade? (po NLB Skladi)

Donosnost NLB Vite Razigrane z naložbo v sklade je vezana na donosnost vzajemnih skladov znotraj krovnega sklada družbe NLB Skladi. Pri vzajemnih skladih upravljavec sklada ne jamči za donosnost premoženja, opredeli se lahko le "povprečna pričakovana letna donosnost, ki naj bi jo vzajemni sklad prinesel na dolgi rok".

Prinašajo višjo pričakovano donosnost kot bančne vloge, saj so tudi bolj tvegani od bančnih vlog. Vlagatelj sam tvega, da bo v času varčevanja ustvaril višjo ali nižjo donosnost od pričakovane donosnosti.

Povprečna pričakovana ali teoretična realna letna donosnost vzajemnih skladov na dolgi rok znaša približno:
   * 6-8 % za splošne delniške vzajemne sklade,
   * 2-3 % za splošne obvezniške vzajemne sklade,
   * 4-5 % za splošne kombinirane vzajemne sklade.
Vir: NLB Skladi

Kako si lahko pomagam pri izboru vzajemnih skladov?

Pomembno je, da si postavite cilje in časovne okvire varčevanja, ki bodo ustrezali vašemu finančnemu profilu. Najprej si morate odgovoriti na vprašanje, ali želite dosegati visoke donose in ste za to pripravljeni sprejeti tveganje, da bodo v posameznih obdobjih tudi negativni, ali pa želite varnejšo naložbo s stabilnejšimi donosi.

Dobro je čim bolj razpršiti premoženje, saj s tem razpršite tudi tveganje. To pomeni, da izberete več skladov, in najboljše, da so si različni tudi po naložbeni politiki. Ko bodo donosi pri enem skladu negativni, boste lahko v drugih skladih dosegali boljše donose in s tem bolj uravnoteženo skupno donosnost vaših sredstev.

Pri tem je koristen pripomoček obrazec "Profil vlagatelja", ki  na podlagi vaših odgovorov določi vaš finančni profil, na osnovi katerega se boste lažje odločili, kateri vzajemni sklad je za vas najprimernejši.

Ali lahko vzajemne sklade med zavarovanjem menjam?

Da. Košarico vzajemnih skladov lahko kadarkoli zamenjate in jo prilagodite glede na stanje na trgu ali pa spremembe svojega finančnega profila. Menjava vzajemnih skladov znotraj zavarovanja je neodbavčena.

Koliko davka plačam ob odkupu?

Zavarovanja so dolgoročne naložbe, zato priporočamo, da ostanete zavarovani vsaj 10 let!

Pri odkupu zavarovanja se obračunata:

• davek od prometa zavarovalnih poslov v višini 6,5 odstotka odkupne vrednosti; ne obračuna se, če ste bili zavarovani vsaj 10 let,
• dohodnina na znesek, za katerega izplačilo presega vsoto vplačnih premij (donos); ne obračuna se:
  • če ste prejemnik plačila vi, ki ste sklenili zavarovanje, in
  • če ste bili zavarovani vsaj 10 let.