V juniju 2015 največje nihanje tečajev v letošnjem letu

V mesecu juniju smo doživeli največje nihanje tečajev v letošnjem letu, in sicer tako obvezniških kot delniških naložb.

Za razliko od prejšnjih mesecev so se tečaji tokrat praktično brez izjeme obrnili navzdol. Pri dolžniških instrumentih se je nadaljeval trend rasti donosnosti iz maja predvsem v začetku meseca, ki pa ga je nekoliko zavrla tragikomedija reševanja grške krize ob koncu meseca. Prav neuspešen dogovor glede podaljšanja pomoči Grčiji pa je bil eden ključnih razlogov za padce delniških tečajev.

V juniju sta evropski delniški indeks Eurostoxx50 in nemški DAX izgubila 4,1%, ameriški S&P 500 3,7% (in japonski TOPIX 2,6% (oboje merjeno v EUR)). Padci so tako izničili del letošnjih donosov, ki pa pri večini omenjenih indeksov še vedno dosegajo zelo solidnih 10%. Nihanje zaradi grške krize je po oceni večine komentatorjev bolj kot ne kratkotrajne narave, gibanje delniških tečajev pa bo do konca leta odvisno predvsem od stališč ameriškega FED-a ob pričakovanem dvigu obrestnih mer v jeseni ter dosežene višine gospodarske rasti in poslovnih rezultatov družb.

Donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic je bila konec junija 0,8%, kar je največ po novembru lanskega leta. Zelo verjetno pa je bil popravek navzgor nekoliko prehiter, saj bo ECB svojo politiko odkupovanja državnih obveznic nadaljevala še vse do tretjega kvartala prihodnjega leta, v primeru izstopa Grčije iz evroobmočja pa ne gre izključiti tudi drugih nekonvencionalnih ukrepov in podaljšanje obdobja nizkih obrestnih mer. Podoben primer smo zabeležili tudi na ameriškem dolžniškem trgu pred dvema letoma, ko se je donosnost 10-letnega Treasurya v zgolj štirih mesecih skoraj podvojila z 1,6% na 3%, nato pa se je situacija umirila in denimo v zadnjih devetih mesecih donosnost ni presegla 2,5%. Ob  koncu juniju so zaradi eskalacije grške krize nekoliko porastle tudi donosnosti obveznic bolj problematičnih držav evroobmočja (Portugalska, Španija, Italija, tudi Slovenija), vendar premiki še zdaleč niso dosegli nivojev ob podobnih krizah pred leti, saj se investitorji zavedajo moči in učinka intervencij ECB na dolžniških trgih.

Kazalniki ekonomske aktivnosti tudi v juniju kažejo na nadaljevanje gospodarske rasti, zanimiv je denimo podatek o 0,9% povečanju zasebne potrošnje v ZDA v maju, kar je najvišja stopnja mesečne rasti potrošnje po avgustu 2009. V Evropi je inflacija v juniju znašala 0,2%, ob izključitvi vpliva cen hrane in energije pa 0,8%. To kaže na relativno uspešno zaustavitev deflacijskih pričakovanj s strani ECB.

V juniju so se cen surovin, podobno kot delniške naložbe, znižale. Cene nafte in zlata so (merjeno v EUR) upadle med 3% in 4%, upadla pa je tudi cena večine industrijskih kovin.

Slovenski borzni indeks SBI TOP je v juniju nadaljeval padec in s 7,3% padcem doživel največji mesečni upad po maju 2012. Glavni razlog gre poleg dogajanj na tujih trgih in izteku presečnih datumov za dividende pripisati tudi neuspešni privatizaciji Telekoma, katerega delnica je v juniju upadla za dodatnih 10% na 90 EUR.

Ker vemo, da je vaš čas dragocen, tovrstno spremljanje pa lahko vzame veliko časa, bomo na NLB Viti vsak mesec pripravili kratek pregled dogajanj na svetovnih, evropskih in tudi slovenskih kapitalskih trgih.