V juliju 2015 najbolj izstopale delnice evropskih izdajateljev

Po izredno dinamičnem juniju in posledično nižjih tečajih smo v juliju doživeli zelo soliden popravek navzgor.

Po rasti so izstopale delnice evropskih izdajateljev, predvsem zaradi (zgolj začasne?) razrešitve grške krize. Ko posledica padca donosnosti pa so se nekoliko okrepili tudi tečaji obvezniških naložb in skladov, vendar je bil odboj precej bolj izrazit na delniškem segmentu.

V juliju je tako evropski delniški indeks Eurostoxx50 pridobil 5,15%, ameriški S&P500 3,36% in japonski TOPIX 1,63% (vse merjeno v EUR). Posledično so se donosnosti od začetka leta pri večini indeksov zopet povzpele na 10%, kar zaenkrat kaže na nadpovprečno donosnost delniških indeksov v tekočem letu. Za razliko od ostalih pa je svoj potop nadaljeval osrednji kitajski indeks Shanghai Composite, ki je v juliju zgrmel za dobrih 14% in je od vrha, doseženega sredi junija upadel že za slabih 30%; pri čemer seveda ni zanemarljiv podatek, da je indeks zgolj od konca februarja do sredine junija pridobil več kot 50%. Kljub temu padcu pa še naprej ostaja velik razkorak v vrednotenjih med kitajskih indeksom (kjer trg povečini ostaja zaprt za domače vlagatelje, kazalnik P/E za tekoče leto pa presega 15) in indeksom kitajskih podjetij v Hong Kongu (brez omejitev, P/E za tekoče leto znaša 8).

Donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic je konec julija znašala 0,65%, dobrih 10 bazičnih točk manj kot pred mesecem dni. Še nekoliko bolj pa so upadle ameriške državne obveznice, kjer kljub pričakovanjem o skorajšnjem dvigu obrestnih mer (resda z rekordno nizkih nivojev) donosnost 10-letnih obveznic znaša zgolj 2,2%. Povsem možno je, da bomo po septembrskem ali oktobrskem zasedanju, ko se pričakuje prvi dvig obrestnih mer po letu 2008 (!) zoper spremljali večjo dinamiko oziroma negotovost na delniških, predvsem pa na obvezniških trgih.

Kazalniki ekonomske aktivnosti v juliju ponekod sicer kažejo na rahel zastoj kot posledico dolgotrajnega reševanje Grčije in rahlega poslabšanja sentimenta, vendar naj bi bil ta vpliv zgolj začasen. Na nadaljevanje relativno robustne gospodarske rasti v ZDA, vsaj relativno glede na Evropo, pa kaže tudi podatek o rekordnem številu pričetka novogradenj po septembru 2007 (skoraj 1,3 mio novogradenj mesečno). V času največje evforije je ta kazalnik presegal celo 2 mio novogradenj mesečno, v času krize pa je upadel celo pod 0,5 mio mesečno.

V juliju so se cene surovin izraziteje znižale, prednjačila je cena nafte (-20% v EUR) pa tudi zlata (-7%). Vzrok za ponoven upad vrednosti nafte gre iskati predvsem skorajšnji vrnitvi Irana na mednarodni trg zaradi ukinitve sankcij ter zniževanja obetov za rast na Kitajskem.

Ministrstvo za finance Republike Slovenije je v juliju izdalo 2 novi obveznici, in sicer 1,25 mrd EUR referenčne 10-letne obveznice z zapadlostjo 2025 ter 300 mio EUR 30-letne izdaje, ki jo je v t.i. zasebni izdaji kupil Goldman Sachs. Obenem pa so na Ministrstvu za finance opravili tudi zamenjavo preko 300 mio EUR obveznice z zapadlostjo 2016 za zapadlosti 2017 in 2019. V spodnji sliki prikazujemo razpored zapadlosti vseh izdanih obveznic Republike Slovenije (v mio EUR), iz katere je razvidno, da nas nekoliko večji odplačili (preko 2,5 mrd EUR) čakata v letu 2017 in 2019.

Ker vemo, da je vaš čas dragocen, tovrstno spremljanje pa lahko vzame veliko časa, bomo na NLB Viti vsak mesec pripravili kratek pregled dogajanj na svetovnih, evropskih in tudi slovenskih kapitalskih trgih.