Bo razočaranje na posameznih trgih v razvoju v 2016 povzročilo vzpon negotovosti?​

Kapitalski trgi so v letu 2015 dosegli precej različne stopnje rasti. Predvsem so razočarali posamezni trgi v razvoju, ki so utrpeli precejšnje izgube predvsem zaradi geopolitičnih tveganj in/ali prevelike odvisnosti od surovin in nafte, ki so v lanskem letu dobesedno strmoglavile.

Od razvitih trgov sta se najbolj izkazala japonski in ameriški delniški trg, ki je še tretjo leto zapored dosegel višjo rast tečajev od evropskih delniških indeksov (merjeno v EUR).

Izbrani indeks

Sprememba tečaja (EUR)

Bruto dividendna donosnost (EUR)

Celotna donosnost v 2015 (EUR)

Svetovni razviti trgi

8,30%

2,78%

11,08%

ZDA (S&P 500)

10,55%

2,34%

12,89%

Zahodna Evropa (Stoxx 600)

10,09%

3,57%

13,66%

Japonska (Topix)

19,68%

2,31%

21,99%

Avstralija (AS30)

-1,39%

1,80%

3,19%

Trgi v razvoju

-7,53%

2,37%

-5,16%

Kitajska (CSI 300)

12,50%

1,75%

14,25%

Hong Kong (HSI)

3,43%

3,61%

7,04%

Brazilija (MSCI)

-37,03%

2,52%

-34,51%

Rusija (Micex)

6,62%

5,26%

11,88%

Indija (Sensex)

0,96%

1,42%

2,38%

Južna Afrika (TOP40)

-13,46%

3,02%

-10,44%

Slovenija

-11,22%

4,60%

-6,62%

Ekonomsko okrevanje se je ob podpori ničelnih (FED) oz. negativnih obrestnih mer (ECB) nadaljevalo; BDP ameriškega gospodarstva naj bi v 2015 dosegel 2,5%, evroobmočja pa 1,5%. Medtem ko je gospodarstvo v ZDA rastlo že 6. leto zapored po finančni krizi in je obseg BDP glede na predkrizno leto 2007 (v stalnih cenah) višje že za okoli 10% pa gospodarstvo evroobmočja okreva precej počasneje. Po rahlih recesijah v 2012 in 2013 se rast sicer krepi, vendar je obseg BDP še vedno pod predkrizno ravnijo.

Velik glavobol centralnim bankirjem povzroča inflacija oz. natančneje njeno pomanjkanje. Daljši trendi upadanja stopnje inflacije oz. celo deflacije so se denimo v japonskem primeru izkazali za zelo problematične, zato reakcije centralnih bank ne presenečajo. Še vedno pa se ne moremo znebiti občutka, da je ECB, predvsem primerjalno glede na ameriški FED, ukrepala prepozno in premedlo, čeprav je res, da deluje z manjšimi pooblastili in s šibkejšo politično reformno podporo. Kljub temu sprejeti ukrepi Evropske Unije (npr. bančna unija) in polno izvajanje maastrichtskih kriterijev za javnofinančno disciplino na dolgi rok zagotavljata večjo trdnost evroobmočja.

Kljub prvem dvigu obrestnih mer s strani FED pretiranih reakcij na dolžniških trgih ni bilo zaslediti, bolj kot zvišanje donosnosti ameriških državnih obveznic (10-letna z 1,9% na 2,3% tekom 2015) je bilo zanimivejše ekstremno znižanje donosnosti evropskih obveznic zaradi ukrepov ECB – nemška 10-letna je dosegla praktično 0% donos sredi aprila, leto pa zaključila pri 0,6% donosnosti. Kljub temu lahko na bolj tveganem segmentu naložb zaradi krize v sektorjih surovin in energije spremljamo obrat v kreditnem ciklu in povečano število stečajev izdajateljev iz omenjenih panog. Posledično so se tekom lanskega leta nekoliko povečali tudi pribitki na podjetniške obveznice, zanimivo pa je, da je bilo zvišanje pribitkov precej višje pri podjetniških obveznicah z A in višjo boniteto kot pri BBB boniteti.

Seveda pa pri pregledu lanskoletnih dogajanj ne moremo mimo dveh, verjetno najbolj komentiranih in udarnih, naložbenih tem – gibanja evra v razmerju ameriškega dolarja ter surovin/energentov. Kot posledica razkoraka v denarni politiki obeh ključnih centralnih bank (zelo postopno dvigovanje obrestnih mer FED in agresivno kvantitativno sproščanje ECB v kombinaciji z negativnimi obrestnimi merami) je evro v letu 2015 izgubil več kot 10% vrednosti in prvič po letu 2003 zaključil pod ravnijo 1,1. Še huje pa so jo zaradi evidentnega ohlajanja Kitajske in odkrite naftne vojne OPEC kartela s proizvajalci iz nekonvencionalnih virov (predvsem iz skrilavcev v ZDA) v letu 2015 odnesle surovine in surova nafta. Merjeno v EUR, je cena sodčka WTI nafte v 2015 upadla za 23% (zgolj v drugem polletju 36%), baker za 17%, cinka in platine za 18%, aluminija za 19%, paladija pa za 22%. Zlato je, merjeno v USD, upadlo za 10,4%, merjeno v EUR pa zaradi porasta vrednosti dolarja praktično ni spremenilo vrednosti.

Ker vemo, da je vaš čas dragocen, tovrstno spremljanje pa lahko vzame veliko časa, bomo na NLB Viti vsak mesec pripravili kratek pregled dogajanj na svetovnih, evropskih in tudi slovenskih kapitalskih trgih.