Ne zelena, ampak rdeča zima - kapitalski trgi v januarju

Kapitalski trgi so v januarju v povprečju skoraj izničili lanskoletne donose delniških indeksov. Negotovost v zvezi z zniževanjem stopnje gospodarske rasti Kitajske, vpliv padcev cen surovin in energentov ter prve razpoke v bančnih bilancah nakazujejo na možnost prve večje recesije po letih 2008 in 2009. Ali so strahovi upravičeni bomo videli v nadaljevanju leta, vsekakor pa tako hitrih padcev na delniških trgih nismo videli že kar nekaj let. Večina ekonomskih kazalnikov sicer nakazuje na rahlo ohlajanje ekonomske aktivnosti, vsekakor pa zaenkrat ne kaže na zelo drastičen prehod v recesijski scenarij.

V januarju je tako evropski delniški indeks Eurostoxx50 izgubil 7,4%, ameriški S&P500 5,4% in japonski TOPIX za 7,1% (vse merjeno v EUR). Med evropskimi delnicami vsekakor velja omeniti skoraj 30% padec cen delnic Deutsche Bank zaradi špekulacij o kapitalski podhranjenosti in slabih obetih zaradi naraščajočih pravdnih stroškov. Na sploh so bile delnice finančnih družb pod največjim prodajnim pritiskom, saj je postalo jasno, da bo prišlo do dodatnega zniževanja obrestnih mer s strani ECB, pričakuje pa se tudi odmik naslednjega zvišanja ključne obrestne mere v ZDA, saj FED najverjetneje ne bo mogel spregledati dodatnih tveganj za gospodarsko okrevanje, ki so se pojavila z zadnjem času. Vse navedeno negativno vpliva na doseženo obrestno maržo bank in posledično niža njihovo pričakovano dobičkonosnost.

Eden od razlogov za tako hiter upad cen delnic naj bi bilo tudi večje odprodaje naložb s strani  državnih skladov (''sovereign wealth funds'' oz. SWF), večinoma iz držav izvoznic nafte. Sem štejejo predvsem norveški državni sklad s preko 825 mrd USD sredstev, Abu Dhabi Investment Authority s preko 770 mrd USD sredstev, savdski SAMA Holdings (670 mrd USD) in Kuwait Investment Authority (600 mrd USD), ki so v trenutnih razmerah nizkih cen nafte prisiljene črpati pretekle viške sredstev za pokrivanje tekočih proračunskih odhodkov.

Zaradi razmer na delniških trgih so se investitorji zatekli v ''varen'' objem državnih obveznic in znižali že tako nizko donosnost nemške 10-letne obveznice iz 0,6% na 0,3%. Podobno se je zgodilo tudi z ameriškimi (iz 2,3% na 1,9%) in japonskimi (iz 0,3% na 0,1%) državnimi obveznicami. Nasprotno pa so precej povečevali pribitki na podjetniške obveznice izdajateljev z visokim ratingom, tako da so povprečne donosnosti 10-letnih podjetniških obveznic z A ratingom zvišale za 0,2 o.t. na 1,7%. Kot zanimivost naj povemo, da bi investitor pri trenutnih nivojih cen nemške 10-letne obveznice v primeru zvišanja krivulje donosnosti (povišanja inflacijskih pričakovanj torej) za 1 odstotno točko izgubil kar 10% vrednosti svoje naložbe.

V ZDA se sicer še naprej znižuje brezposelnost, ki je v januarju dosegla 4,9% in je najnižja po letu 2007. Prav visoka zaposlenost, stabilizacija cen nepremičnin in prihranek gospodinjstev pri stroških energentov pa naj bi predstavljalo zadostno protiutež oziroma dovolj močno zasebno potrošnjo, da se izognemo recesijskemu scenariju. Na še vedno zelo solidno rast zasebne potrošnje kaže tudi v evroobmočju, kjer se je prodaja na drobno v decembru povišala za 1,5% glede na predhodno leto in 0,3% glede na predhodni mesec. Zagotovo pa je razočaral podatek o obsegu nemške industrijske proizvodnje, ki je v decembru upadla za nepričakovanih 1,2% glede na november, ključni razlog pa je slabše izvozno povpraševanje.

Seveda v januarju ne moremo tudi mimo padca cen energentov in surovin. Tako je cena sodčka nafte WTI v januarju upadla za skoraj 10% (merjeno v EUR) in prvič po letu 2002 končala pod 30 USD/sodček. Očitno je, da naftni kartel OPEC pod vodstvom Savdske Arabije kljub težavam večina članic zaradi nizke cene nafte še ne namerava končati cenovne vojne s severnoameriškimi proizvajalci. Posledično investitorji pričakujejo znatno povečan obseg stečajev in prestrukturiranj v panogi, negativen vpliv pa bodo čutile tudi banke, ki so financirale tovrstno dejavnost.

Kljub negotovim razmeram in potencialnim znižanjem pričakovanih dobičkov vseeno velja izpostaviti relativno solidna vrednotenja delniških trgih. Večina evropskih delniških indeksov kotira pri 11-13x pričakovanih dobičkov, kar je pod zgodovinskim povprečjem. Dividendne donosnosti nekajkrat presegajo donosnosti državnih obveznic, kar bo prej ali slej obrnilo tečaje v prid delniškim naložbam. Podobno menijo tudi v neodvisni analitski hiši Morningstar, kjer ocenjujejo, da so delniški tečaji v povprečju (glede na nabor njihovih vrednotenj) podcenjeni za dobrih 10%. To seveda ne pomeni, da tečaji kratkoročno ne morejo iti še nižje, vendarle pa za dolgoročne vlagatelje tovrstne korekcije običajno predstavljajo ugoden trenutek za povečanje delniške izpostavljenosti.

Ker vemo, da je vaš čas dragocen, tovrstno spremljanje pa lahko vzame veliko časa, bomo na NLB Viti vsak mesec pripravili kratek pregled dogajanj na svetovnih, evropskih in tudi slovenskih kapitalskih trgih.