Dogajanje na kapitalskih trgih v marcu. Se obeta zelena pomlad na vidiku?

Kapitalski trgi so v marcu povečini doživeli porast tečajev. Delniški indeksi razvitih trgov so se tako okrepili za okrog 2%, zaradi nadaljnjih ukrepov ECB pa so obvezniški trgi doživeli nove rekordno nizke donosnosti. Kot kaže je bil januarski ''cunami'' na trgih hitro pozabljen, investitorji pa še vedno kolebajo med relativno privlačnostjo delniških trgov in nekaterimi slabšimi makroekonomskimi obeti v prihodnje.

V marcu je tako evropski delniški indeks Eurostoxx50 pridobil 2,0%, ameriški S&P500 1,9 %, japonski TOPIX pa je izgubil 0,4% (vse merjeno v EUR). Ključna novica meseca je nadaljnje ukrepanje ECB oziroma bolje rečeno podaljšan izlet v neznano. Zakaj? Zaradi nevarnosti trajno nizke inflacije ali celo deflacije je ECB dodatno znižala obrestne mere v negativno območje, v posojilnem programu TLTRO II pa bo pod določenimi pogoji celo financirala posojilo. Poslovne banke bodo tako do nadaljnjega svoje viške sredstev pri ECB plačevale po 0,4% obrestni meri, v nabor instrumentov, ki jih ECB odkupuje na sekundarnem trgu pa so dodatno vključili nefinančne izdajatelje z investicijsko bonitetno oceno, višino mesečnih odkupov pa povišali s 60 mrd EUR na 80 mrd EUR.

Vpliv tako agresivne denarne politike na obvezniški trg je bil seveda izjemen; kratko in srednjeročne donosnosti so se znižale na rekordno nizke ravni (nemška 5-letna državna obveznica na denimo -0,4% letnega donosa), ustrezno pa so se prilagodile tudi cene podjetniških obveznic. Centralna banka želi s tem seveda pospešiti kreditno dejavnost bank in tudi povečati dostopnost kreditov širšemu prebivalstvu ter tako pospešiti gospodarsko aktivnost in se izogniti deflacijski spirali. Gospodarska rast evroobmočja naj bi po trenutnih napovedih v letošnjem dosegla zelo zmernih 1,5% in naj bi se v letih 2017 in 2018 stopnjevala po 0,1 o.t. višjih stopnjah, medtem ko naj bi inflacija ostala nizka (letos 0,3%, prihodnji leti pa 1,4% in 1,7%). Realne obrestne mere tako ostajajo negativne že kar nekaj časa (vsaj denimo v Nemčiji), največjo ceno pa seveda plačujejo varčevalci, zato nelagodje s tako agresivno politiko ECB seveda ne preseneča.

Precejšnjo rezervo v agregatnem povpraševanju predstavlja investicijsko povpraševanje podjetij oz. nove naložbe podjetij. Po podatkih agencije Standard&Poors se je v letu 2015 kljub solidni gospodarski rasti vrednost investicij podjetij na globalni ravni znižala. Največ zaslug za to ima sicer znatno zmanjšana vlaganja v sektorjih energija in surovine zaradi padca cen surovin in energentov, vendar podatki tudi po izločitvi teh dveh sektorjev kažejo na stagnacijo naložbenih aktivnosti družb. Glavni razlog naj bi bil v še vedno premajhni donosnosti novih naložb oziroma previsoki zahtevani donosnosti – resda so se stroški dolžniškega kapitala znatno znižali zaradi ukrepov centralnih bank, vendar pa se je strošek lastniškega kapitala, ki je bistven z vidika odločitev podjetij za nove investicije, znižal precej manj.

Tudi cene surovin so nadaljevale svojo rast v marcu. Cena sodčka nafte WTI v EUR je tako porastla na skoraj 34 EUR in je od najnižje cene, dosežene sredi februarja višja za skoraj 25%. Podobno so rast doživele tudi kovine kot npr. baker, predvsem zaradi pričakovanj o okrepljenem kitajskem povpraševanju.

Kako se bo odvijal nadaljnji razvoj na kapitalskih trgih je seveda nemogoče napovedati, zdi pa se, da je strah pred novo večjo recesijo pretiran. Politike centralnih bank silijo investitorje k sprejemanju vse bolj tveganih naložb. Z vidika dolgoročnega investitorja, ki je sposoben prenesti nekaj nihanja v primeru volatilnih razmer, delniški trgi v primeru kolikor toliko normalnega razvoja dogodkov ponujajo precej boljše razmere med donosom in tveganjem kot denimo varnejše obveznice in depoziti.

Ker vemo, da je vaš čas dragocen, tovrstno spremljanje pa lahko vzame veliko časa, bomo na NLB Viti vsak mesec pripravili kratek pregled dogajanj na svetovnih, evropskih in tudi slovenskih kapitalskih trgih.