BREXIT...in kaj se zgodi potem?

Kapitalske trge je v juniju brez dvoma najbolj zaznamoval Brexit.

Odločitev volivcev o izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije je negativno presenetila trge, ki so v dneh pred referendumom bolj računali na ekonomsko logiko obstanka v EU in manj na nezadovoljstvo velikega dela prebivalstva s temami kot so imigracija in varnost. Po začetnem šoku in nepripravljenosti se stvari počasi postavljajo nazaj na svoje mesto, kot običajno pa končni izid tega (zgodovinskega?) referenduma zagotovo ne bo enoznačen, bo pa spodbudil hitrejše prilagajanje evropske politike realnim težavam v evropskem prostoru.

Delniški indeks Eurostoxx50 je tako v juniju izgubil 6,5% in je od začetka leta, vključujoč dividende, nižji za 9,4%. Nasprotno pa je v enakem obdobju 6 mesecev ameriški delniški indeks S&P 500 zabeležil 1,9% celotno donosnost (merjeno v EUR) in nadaljuje svojo superiornost od leta 2012 dalje. Razlika v celotni donosnosti med obema indeksoma od konca leta 2012 do polletja 2016 (v obdobju treh let in pol torej) znaša več kot 60 odstotnih točk – ameriški indeks je zabeležil skoraj 90% donosnost, Eurostoxx50 pa zgolj 25%. Razloge gre iskati predvsem v robustnejšem okrevanju ameriškega gospodarstva v primerjavi z evropskim, kar se posledično kaže tudi v večjem zaupanju vlagateljev v ameriški delniški trg preko znatno višjih P/E multiplikatorjev v primerjavi z evropskim trgom.

Brexit je zaradi pričakovanj o nadaljnjem stopnjevanju ukrepov centralnih bank, predvsem pa zakasnitvi nadaljnjih dvigov obrestnih mer v ZDA, povzročil nadaljnji upad donosnosti dolžniških naložb. Prvič v zgodovini se je donosnost 10-letne nemške državne obveznice spustila pod psihološko mejo 0% v negativno območje, kako dolgo pa bo vztrajala v tem območju bo odvisno predvsem od hitrosti gospodarskega okrevanja. Izstop Velike Britanije iz EU naj bi po prvih ocenah IMF evroobmočju odščipnil 0,2 odstotne točke letne rasti v letošnjem letu, rast naj bi tako dosegla 1,4% in ne 1,6%. Precej hujše kratkoročne posledice bo nosilo gospodarstvo Velike Britanije, ki naj bi konec leta in v začetku prihodnjega doživelo blago recesijo, razplet morebitnega razpada Velike Britanije pa bomo zagotovo spremljali še nekaj let. Zanimivo je, da so ankete po večini članic EU po objavi izida britanskega referenduma pokazale večjo pripadnost EU kot pred britanskim izstopom.

Še bolj kot delniški trgi pa so bili volatilni devizni trgi, britanski funt je samo v juniju v razmerju do USD izgubil preko 8%, v začetku julija pa je prvič po 30 letih prebil tudi psihološko mejo 1,30 USD/GBP. Kratkoročno to sicer koristi izvoznemu sektorju, vendar bodo negativni efekti valutne in politične nestabilnosti precej močnejši.

Ker vemo, da je vaš čas dragocen, tovrstno spremljanje pa lahko vzame veliko časa, bomo na NLB Viti vsak mesec pripravili kratek pregled dogajanj na svetovnih, evropskih in tudi slovenskih kapitalskih trgih.