Življenjska doba zavarovanca kot slučajna spremenljivka

Zavarovalnica ob sklenitvi življenjskega zavarovanja ne pozna natančne življenjske dobe, ki jo bo zavarovanec od trenutka sklenitve preživel, kar pomeni, da zavarovalnica ne pozna niti časa, niti višine izplačila dogovorjene zavarovalne vsote. Pravimo, da sta ta podatka odvisna od bodoče življenjske dobe zavarovanca.

Določanje zavarovalne premije zavarovanja, ki sicer odraža obveznost zavarovalnice v primeru nastanka zavarovalnega primera, temelji na verjetnosti nastanka zavarovalnega primera in pričakovani obveznosti zavarovalnice. Da bi omenjeno lahko ocenila, mora zavarovalnica oblikovati predvidevanja o bodoči življenjski dobi posameznega zavarovanca, ki jo je mogoče predstaviti tudi skozi tako imenovane »tablice smrtnosti«. Le-te se oblikujejo na podlagi statističnih podatkov o številu prebivalcev in umrlih; podatke beleži Statistični urad Republike Slovenije. V tablicah smrtnosti je predstavljena intenzivnost umiranja prebivalstva glede na spol in starost, zato pripomorejo pri oceni verjetnosti nastanka zavarovalnega primera pri življenjskih zavarovanjih.Življenjska doba zavarovanca in posledično verjetnost smrti je sicer za moške nekoliko slabša kot za ženske. Slednje pomeni, da v povprečju moški umirajo mlajši kot ženske. Za občutek lahko primerjamo podatek za leto 2014, v katerem so moški v povprečju umrli 8,2 let mlajši kot ženske, pri tem pa je pričakovana življenjska doba (ne glede na spol) znašala 80,8 let. Kljub temu, da prihaja do razlik v umrljivosti moških in žensk, mora zavarovalnica pri izračunu zavarovalne premije upoštevati enotne verjetnosti smrti tako moških kot žensk (sodba Evropskega sodišča za človekove pravice), zato tablice smrtnosti za moške in ženske združi v ene. 

Poglejmo si primer izračuna zavarovalne premije v odvisnosti od pristopne starosti zavarovane osebe (brez upoštevanja stroškov zavarovalnice)

Predpostavimo, da imamo osebe različnih starosti, ki želijo skleniti enoletno življenjsko zavarovanje za primer smrti z dogovorjeno zavarovalno vsoto 50.000 EUR, ki se izplača upravičencu ob smrti zavarovane osebe. Predpostavimo še, da bo oseba plačala celotno premijo v enem znesku na začetku zavarovanja, tj. govorimo torej o enkratni neto premiji za obdobje enega leta.

Takšna zavarovalna premija bi glede na starost osebe znašala:

Odgovor na vprašanje, kdaj je pravi čas skleniti življenjsko zavarovanje, ni enoznačen, saj je odvisen zlasti od prevzetih finančnih obveznosti zavarovane osebe oziroma od njene konkretne življenjske situacije. A neizpodbitno dejstvo je, da mlajše osebe plačujejo manj, saj statistika dolgoživosti govori njim v prid. Priporočamo vam, da pravi čas razmislite o prilagodljivem življenjskem zavarovanju, s katerim boste lahko s pravo višino zavarovalne vsote pokrili vsa obstoječa in bodoča (finančna) tveganja. Aktualno ponudbo NLB Vite si lahko ogledate na www.nlbvita.si.