Otroci in šport – kako izbrati pravi šport za vašega otroka?

Gibanje je za otroka ključnega pomena v vseh starostnih obdobjih, saj redna in zadostna telesna aktivnost prinaša vrsto telesnih pa tudi duševnih koristi. Poleg tega, da pozitivno vpliva na razvoj mišic in kosti ter srčno-žilnega in dihalnega sistema, deluje na celoten psihosomatski razvoj, hkrati pa otroka uči tudi pomembnih življenjskih veščin, kot sta denimo odločnost in disciplina.

 

Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Hkrati daje gibanje otroku občutek ugodja, varnosti in veselja. Strokovnjaki celo menijo, da lahko del otrokove osebnosti oblikujemo le ob pomoči sredstev, ki jih ponuja gibalna aktivnost. Pomanjkanje takšnih spodbud je v poznejših starostnih obdobjih zelo težko nadomestiti, zato je kakršnakoli športna dejavnost priporočljiva že v najzgodnejših letih. Pri tem se je treba zavedati, da imajo starši pri oblikovanju otrokovega odnosa do športa in gibanja nasploh zelo pomembno vlogo. Skupni sprehodi, trimčkanje, kolesarjenje, igranje z žogo, nogomet in vse druge športne aktivnosti niso le igra, pač pa so dolgoročna naložba v psihofizično zdravje. Kako torej navdušiti otroka za šport? Najprej ljubezen do športa pokažite sami, potem pa otroku pomagajte najti dejavnost, v kateri bo našel samega sebe. Pri tem upoštevajte njegovo starost in razvojno stopnjo ter njegovo osebnost.

 

OD 2 DO 5 LET

Malčki in predšolski otroci so v temeljni gibalni fazi, v kateri postaja gibanje vedno bolj učinkovito in usklajeno. Določene oblike gibanja so že osvojili, kljub temu pa je hoja še dokaj nezanesljiva. Priporočljivo je, da se triletniki vključujejo v preproste skupinske igre, ki nimajo zapletenih pravil. Ker se njihova koncentracija hitro zmanjša, mora biti aktivnost čim bolj živahna. Petletniki so že hitrejši, spretnejši, pa tudi njihovo gibanje je bolj natančno. Radi se vključujejo v skupinske igre, v katerih želijo prevzeti samostojno vlogo. Zbranost med igro se poveča, otroci si zapomnijo več navodil in informacij, kljub temu pa so za organizirane športe še premajhni. Najboljša je nestrukturirana prosta igra, denimo tek, metanje in lovljenje, plavanje ali prekopicevanje.

OD 6 DO 9 LET


Po 6. letu otrok preide v tako imenovano specializirano gibalno fazo, v kateri začne povezovati in uporabljati temeljne gibalne spretnosti za izvajanje specializiranih športnih spretnosti. Vid se izboljša, stopnja pozornosti se poveča, otroci postanejo spretnejši in tudi bolje razumejo navodila in jim sledijo. V tem obdobju so najprimernejše dejavnosti tek, mali nogomet, gimnastika, plavanje, tenis in preproste borilne veščine.

 

OD 10 DO 12 LET


Pri 10. letih imajo otroci vid odraslega, predvsem pa dobro razvito zmožnost razumevanja in udejanjanja športne strategije. Pripravljeni so za bolj kompleksne športe, kot so nogomet, košarka, hokej ali odbojka. Pri tem bodite pozorni na dejstvo, da lahko obdobja rasti, značilna za puberteto, začasno vplivajo na otrokovo koordinacijo in njegovo ravnotežje.

 

PEDAGOŠKI PRIJEM

Vaditelj oziroma trener je ključna oseba pri otrokovem stiku s športom, zaradi česar je pomembno izbrati takega, ki ima izkušnje z otroki. Vsak kakovosten trener ni tudi dober pedagog, kar pa otroci, tako mlajši kot tudi starejši, nujno potrebujejo. Pedagoški prijem pri treniranju je namreč pomemben prav toliko kot športni, česar pa se trenerji oziroma vaditelji, pa tudi starši, žal premalo zavedajo. Preverite, kakšen je pedagoški prijem trenerja/ vaditelja vašega otroka, na kakšen način dojema kazen in pohvalo, kako otroke motivira in spodbuja ter kako jih disciplinira, kadar je to potrebno.

 

KAKO IZBRATI?

Ko se odločate, s katerim športom naj bi se ukvarjal vaš otrok, razmislite predvsem o tem, v kolikšni meri bo v izbranem športu užival. Je šport primeren za njegovo razvojno stopnjo? Ponuja enakovredne možnosti vsem sodelujočim otrokom? Izogibajte se prezgodnji usmeritvi v en sam šport, saj je to po mnenju strokovnjakov za otroka lahko celo škodljivo. Poleg tega, da mu prepreči spoznavanje drugih športov in posledično pridobivanje novih veščin, lahko zgodnja športna specializacija vodi tudi v stres in izgorelost. Ne glede na to, kateri šport boste izbrali skupaj z otrokom, pomembno je, da ostanete vključeni v dogajanje. V nadaljevanju omenjamo nekaj ključnih vidikov, o katerih bi morali starši nadobudnih športnikov resno razmisliti.

 

ŠPORTNI CILJI

S trenerjem se pogovorite tudi o njegovih pogledih na igro in trening. Še posebej pri skupinskih športih preverite, na kakšen način oblikuje ekipe in koliko možnosti za igro ima vsak posamezen otrok. Če pusti trener večinoma igrati le boljšim igralcem, lahko vaš otrok hitro izgubi vso voljo. Pazite se vodila ‘zmaga za vsako ceno’. Precej pomembneje je poudarjati trud, napredek in užitek ob igri – velja za vas in tudi za trenerja. Udeležite se čim več vaj in tekem ter se na njih obnašajte kot dober vzor športnega vedenja.

 

VARNOST

Razmislite, ali je dovolj poskrbljeno za varnost vašega otroka. Nesreča nikoli ne počiva in zato je pomembno, da vaditelji oziroma trenerji varnosti namenjajo vso pozornost. Preverite, ali vaditelj oziroma trener vašega otroka poudarja upoštevanje pravil in uporabo varne športne opreme. Se otroci pod njegovim vodstvom pred vadbo ustrezno ogrejejo in po njej ohladijo? Je pozoren na vremenske spremembe in na nadomeščanje izgubljene tekočine? Uči otroke pravilne tehnike gibanja in telesne drže? Vse to je za varno ukvarjanje s športom namreč ključnega pomena.

 

NE OBUPAJTE

Če vaš otrok ne mara športa in ga nikakor ne morete navdušiti za nobenega, ne vrzite puške v koruzo. Organizirane športne aktivnosti niso edina možnost, ki jo imate na voljo. Navdušite ga za druge fizične aktivnosti – še posebej takšne, ki jih bo lahko gojil vse življenje, kot so denimo družinsko kolesarjenje, pohodništvo, plezanje … Spodbujajte aktivno preživljanje časa s prijatelji, predvsem pa se zavedajte, da ne glede na to, katera telesna aktivnost navdušuje vašega otroka, cilj niso vrhunski rezultati, pač pa je to oblikovanje dejavnega življenjskega stila za vse življenje.