ZA KAKŠNO ZAVAROVALNO VSOTO NAJ SE ZAVARUJEM?

V primeru sklepanj različnih premoženjskih zavarovanj kot so kasko avta, zavarovanje doma v primeru požara, poplave ali potresa je višina zavarovalne vsote načeloma jasna – bodisi sedanja (nabavna – amortizirana) vrednost sredstva bodisi nabavna (nova) vrednost sredstva. Kaj pa v primeru življenjskih in nezgodnih zavarovanj? Kako določiti finančno vrednost življenju?

Določitev pravilne zavarovalne vsote je v primeru življenjskih in nezgodnih zavarovanj lahko precej kompleksno opravilo. Običajno se življenjsko zavaruje oseba, ki je hkrati tudi največji generator prihodkov v družini. Upoštevati je namreč potrebno vse stroške, ki bodo doleteli družino v primeru naše smrti oziroma v primeru hujše nezgode in invalidnosti prilagojen življenjski slog in manjšo sposobnost zaposlitve.

 

Na kaj vse moramo torej pomisliti, ko določamo višino zavarovalne vsote?

 

  • Finančne obveznosti (krediti)

 

Večina ljudi se z življenjskim zavarovanjem sreča ob sklenitvi kredita večje vrednosti, običajno hipotekarnega. To je logično, saj gre za kredit z dolgim obdobjem vračanja, ki bi ga v primeru smrti zakonec/partner ali otroci težko sami povrnili. Običajno se zavarovalna vsota življenjskega zavarovanja z vezavo na kredit prilagaja aktualni vrednosti kredita. Seveda lahko vrednost finančnih obveznosti znižamo tudi za presežna finančna sredstva, vendar le če bodo ta dejansko razpoložljiva (npr. vezane vloge ali kratkoročni depoziti). T.i. princip neto premoženja je smiselno uporabiti v primeru ko finančna sredstva predstavljajo pomemben del premoženja družine in predstavljajo vir za poplačilo obveznosti ali bodočih stroškov.

 

 

Poleg finančnih obveznosti seveda obstajajo tudi drugi izdatki, ki lahko drastično znižajo življenjski standard družine v primeru nepredvidenih dogodkov. Ena od pomembnih predpostavk je vsekakor trajanje obdobja, za katerega želimo zagotoviti finančno varnost družinskim članom. Najpogosteje smatramo, da je finančno varnost družine potrebno zagotoviti do polnoletnosti oziroma zaključka študija, ko naj bi se otroci tudi finančno osamosvojili.

 

  • Ostali nujni življenjski stroški

 

Zavarovalna vsota naj bi pokrila tudi del nujnih življenjskih stroškov, kot so plačila položnic, prehrana, nujna zavarovanja, vzdrževanje hiše, avta in podobno. Oceno tovrstnih stroškov na letni ravni pomnožimo s številom let, za katere želimo zagotoviti osnovno finančno varnost družine.

 

  • Izobraževanje otrok

 

V kolikor želimo omogočiti otrokom dobro izobrazbo tudi v primeru nepredvidenih dogodkov, je potrebno stroške študija upoštevati v izračunu zavarovalne vsote. Pri izračunu upoštevamo predviden strošek šolnine in nastanitve ter število let študija.

 

  • Rehabilitacija po nezgodah

 

Žal nas mnoge tragične zgodbe prometnih in drugih nesreč spomnijo tudi na možnost resnejših poškodb, morda celo trajne invalidnosti. V določenih primerih je lahko trajna invalidnost še večje finančno breme kot smrt posameznika, saj se hkrati povišajo predvideni stroški (npr. za rehabilitacijo, prilagoditev stanovanjskih prostorov itd.), obenem pa se znižajo tudi pričakovani prihodki zaradi daljše odsotnosti ali trajnejše nezmožnosti opravljanja dela. Pri nezgodnih zavarovanjih je sicer čedalje pogosteje prisotna progresijska lestvica v primeru trajne invalidnosti – t.j. eksponentna rast zavarovalnine v odvisnosti od % invalidnosti.

 

  • Pogrebni stroški

 

Velikokrat se nam zdi razmišljanje o pogrebnih stroških za časa življenja nekoliko neprimerno, ko pa do take situacije pride nemalokrat opažamo pomanjkanje nemudoma razpoložljivih finančnih sredstev. Zapuščinske odločbe in delitev premoženja lahko trajajo več mesecev ali let, zato je za pokritje pogrebnih stroškov smiselno skleniti ločeno namensko zavarovanje, ki omogoča takojšnje poplačilo pogrebnih stroškov.

 

Zgoraj našteti razlogi so zgolj najpogosteje upoštevani dejavniki pri izračunu zavarovalne vsote, glede na specifike posameznika oz. družine so seveda možni tudi drugi dejavniki. Ko finančno ovrednotimo vse izbrane dejavnike pa imamo na voljo okvirno višino ciljne zavarovalne vsote.

 

Nezanemarljiv faktor predstavlja tudi inflacija; v večini zavarovalnih pogodb je zavarovalna vsota pri rizičnih zavarovanjih fiksne narave in se ne indeksira z indeksom cen življenjskih potrebščin. V kolikor želimo doseči zadostno finančno varnost je predvsem pri daljših obdobjih smiselno zavarovalno vsoto povišati za oceno inflacije v obdobju, saj bomo le na ta način omogočili dejansko poplačilo stroškov in obveznosti v obdobju.

 

Avtor: mag. Tine Pust, CFA

Direktor sektorja financ in računovodstva v NLB Viti, življenjski zavarovalnici d.d. Ljubljana