Razgibajmo letošnjo jesen

Ste že slišali za otroško jogo? Otroška joga je vadba, oblikovana posebej za otroke. Pozitivno učinkuje na motorične in koordinacijske sposobnosti, telesno moč in gibljivost, zavedanje in obvladanje telesa ter zbranost in čustveni nadzor, ki sta za otroke zelo pomembna.

Otrokovo pozornost je zelo težko pridobiti, še težje pa obdržati, zato vaje vpeljemo skozi zgodbico. Pri vajah pozorno opazujemo otroka in poskrbimo, da vaje izvaja pravilno. Vedno znova pa ga vzpodbujajoče opozarjamo na napake. S tem se bo otrok naučil pravilno izvajati vaje in spoznal svoje telo.

Poiščemo topel in prostoren del doma, kjer se otrok počuti varno. Izbran prostor v zgodbi spremenimo v letališče, kjer bomo pričeli z našim jesenskim telovadnim izletom.

  1. Položaj aviona. Položaj začnemo s klečanjem na kolenih, stopala so pod zadnjico. Roki razpremo narazen - vodoravno (podobno kot ima avion razprta krila). Nagnemo se v desno in se z desno dlanjo dotaknemo tal, levo roko pa usmerimo v strop. Enako ponovimo na levo stran. Tako avion vzleti in z nežnimi zavoji odpelje z letališča. Zavoji aviona (gibanje telesa) naj bodo počasni in dolgi.
  2. Avion pospeši. Sedimo na zadnjici, hrbet je raven, noge iztegnemo predse. Z desno roko primemo desni palec na nogi in desno stopalo približamo prsnemu košu, tako da koleno pokrčimo. Z levo roko primemo levi palec na nogi. Pogledamo v smer leta aviona (naprej) ter desno nogo hitro in močno (iztegnemo) izstrelimo iz primeža dlani. Stegnjeno zadržimo tik nad tlemi in jo nato počasi spuščamo ter končamo v začetni poziciji. Nato pospešek aviona ponovimo tudi z levo nogo. Otroku ob tem razložimo, da avion na določeni višini močno pospeši, saj lahko le tako leti visoko na nebu in premaguje dolge razdalje. Skupaj z otrokom najdemo destinacijo, kamor bo naš avion poletel.
  3. Avion svoj let nadaljuje nad hribi. Stojimo, noge so razkoračene v širini bokov, hrbet je vzravnan, roke so v boku. Nadaljujemo z zgodbico. Avion prileti med visoke gore, pri tem pa mora pazljivo leteti, da ne zadane najvišjih gorskih vrhov. Zato se sklonimo in pogled usmerimo med nogama nazaj (po potrebi kolena pokrčimo), z rokami se primemo gležnjev. Čakamo, da na obzorju zagledamo avion (starši, z oponašanjem brnenja avionskega motorja, nakazujte, da se avion približuje). Ko se nam avion približa, mu s pogledom sledimo naprejavion med našimi nogami poleti naprej. Pri tem se trudimo, da je hrbet vzravnan , premaknemo pa le glavo. Pogled sledi avionu, ki se hitro oddaljuje. Po varni vožnji med visokimi vrhovi z avionom poletimo nad prostrano morje.
  4. Avion preleti morje.Skozi okno aviona vidimo jadrnice. Ležmo na trebuh, noge so stegnjene, roke pa sproščeno položimo nad glavo. Počasi pokrčimo desno nogo, sledi ji leva. Ko sta obe stopali nad zadnjico, počasi, s stegnjeno desno roko zamahnemo (kot bi želeli zaplavati) in z dlanjo primemo desni gleženj. Nato zamahnemo z levo roko in primemo levi gleženj. Prsni del počasi dvignemo. Naša jadrnica se rahlo ziba, saj so valovi majhni. Nato močno zapiha in valovi narastejo, jadrnica pa se prične zibati hitreje. Zgodbo nadaljujemo na jadrnici.
  5. Jadrnica pripelje v pristanišče. Sedimo na zadnjici, noge so pokrčene pred nami. Dlani (v širini ramen) položimo za boke. Dvignemo boke, tako da telo od kolen do ramen tvori ravno površino. Pod njo bo jadrnica zaplula v pristanišče. Boke moramo dvigniti zelo visoko, da se jadro naše jadrnice ne polomi.
  6. V pristanišču se jadrnica zasidra. Sedimo na zadnjici, noge so iztegnjene pred nami, hrbet je raven. Pokrčimo desno koleno, ga z rokami objamemo in desno nogo prenesemo čez levo, tako da je desno stopalo ob levem boku. Obrnemo se v desno in pogledamo daleč čez ramo. Hrbet je raven. Preštejemo vse ladje, ki so poleg naše zasidrane v pristanišču. Pogovarjamo se o velikosti in barvi zasidranih ladij, kam potujejo in od kod prihajajo. Nato pripeljemo noge v začetno pozicijo in ponovimo na drugo stran.
  7. Presedemo se v čoln na vesla, ki je zasidran poleg jadrnice, saj si želimo obiskati otoček, na katerega z veliko jadrnico ne moremo odpluti. Sedimo na zadnjici, noge pa iztegnemo čim bolj narazen. Nato z ravnim hrbtom in iztegnjenimi rokami pred seboj primemo namišljeno veslo. Dlani trdno stisnemo (primemo namišljeno veslo). Veslamo tako, da se s telesom nagnemo nekoliko naprej (roke so iztegnjene pred nami) in nato nazaj (roke pokrčimo k sebi). Nagib naj bo vedno večji. Odveslamo do majhnega otočka.
  8. Na otoku srečamo čudovitega metulja. Noge pokrčimo, levo stopalo se dotika desnega – sedimo v položaju metulja. Hrbet je raven, z rokami držimo gležnje. Metulj leti. Kolena premikamo gor in dol. Pri tem se lahko pogovarjamo, kakšne barve je metulj, kako hitro leti in katere rože ima najraje.
  9. Metulj prileti do rože, ki raste le na tem otoku. Roža je velika in mesojeda. Stojimo, stopala so poravnana skupaj, hrbet je raven, roke iztegnemo nad glavo – tako, da se dlani nad glavo dotikata. Popolnoma ravni se nato nagnemo nekoliko v desno in levo stran. Roža je še v popku in se počasi nagiba v vetru. Nato močno posije sonce in roža zacveti. Stojimo v začetni poziciji, dlani počasi odlepimo in roke spuščamo, dokler niso v vodoravnem položaju. Dlani so obrnjene navzgor. Glava se počasi obrne proti stropu – pogleda v sonce. Ker pa je sonce premočno, roža oveni. Dlani se obrnejo proti tlom, glavo pa počasi spustimo, pogled usmerimo v tla. Odpadli cvetovi obležijo na tleh in s svojim močnim vonjem privabijo mačko.
  10. Našo zgodbico zaključimo v položaju mačke. Smo na kolenih, dlani so na tleh pred nami (v širini ramen). Hrbet je raven. Mačka zagleda psa, zato se razjezi. Hrbet usločimo in pogled usmerimo k popku – hrbtenica je pri tem zaobljena. Pes odide. V hrbtu se uleknemo, rahlo privzdignemo zadnjico, sprostimo trebuh, izbočimo prsni koš in pogled usmerimo navzgor. Mačka veselo zapusti našo zgodbico, mi pa se počasi vrnemo v začetni položaj, kjer po nekaj globokih vdihih zaključimo telovadni izlet.

Tako kot odrasli so tudi otroci nenehno izpostavljeni tekmovanju, dokazovanju in pritiskom okolice. V jogi tekmovanja ni, edini izziv, ki je pred vašim otrokom, je on sam. In ko bo vaje izvajal vedno bolje, bo želja po napredku še večja. Ob tem pa pustimo domišljiji prosto pot, saj je skozi zgodbico vedno najlažje osmisliti svet okoli nas. Pokažimo jim, da je življenje igra in svet igrišče. Da bo igra življenja vedno varna, naše mlade igralce pravilno zavarujmo z zavarovanjem NLB Vita Nezgoda Junior.

 

Viri: http://www.cosmickids.com; www.yogajournal.com; www.yogajournal.com; https://yogakids.com/

 

Nezgodno zavarovanje Otroci

Prejšnji članek:

Po sledeh krompirja